Za pisanje na to temo sem se odločila, ker sem sama več kot 5 let uporabljala isti izolat sirotke. Pomislila sem, zakaj ne bi stvari malo spremenilia? Ne verjamem v to, da bi človek vedno jedel isto hrano. Verjamem v raznolikost in prilagajanje glede na življenjski stil in potrebe posameznika. Sama nisem imela nobenih zdravstvenih težav in presenetljivo sem še vedno uživala v okusu svoje sirotke. Preprosto sem želela videti, kako se bo na to odzvalo moje telo. Tako kot je dobro vsake toliko časa spreminjati vadbo, verjamem, da bi morali svojemu telesu vsaj za kratek čas uvajati nove vire hrane. Vedno iščem najbolj kakovostno hrano in poskušam storiti enako, ko gre za moja prehranska dopolnila. Življenje v New Yorku predstavlja izziv dobiti sveže pridelke in kakovostne puste beljakovine, in opažam, da v zadnjih letih tudi v Sloveniji kvaliteta sveže zelenjave in sadja pada. Iskanje čistih dodatkov je vedno izziv, saj niso »prava hrana« in ker niso vedno okusni, bodo blagovne znamke uporabile polnila in različne “ne preveč zdrave” dodatke za izboljšanje okusa. Ko gre za rastlinske beljakovinske dodatke, lahko izbirate med številnimi viri. Poznamo grah, riž, sojo, chia, konopljo, oreščke, bučna semena itd. Problem, ki se pojavi pri dopolnjevanju rastlinskega prahu, je enak kot pri vegetarijancih in veganih. Kako dobiti dovolj esencialnih aminokislin? Vemo, da so živalski proizvodi popolne beljakovine, saj so sestavljeni iz vseh esencialnih aminokislin, ki jih naše telo ne more proizvesti samo. Poznamotudi negativne učinke živalskih beljakovin, od rejnih živali, negativen učinek živalskih beljakovin na naše telo zaradi tega, s čim se živali hranijo in jim vbrizgavajo (ste videli dokumentarec Game Changers?) ter vplih živali na ozon in ozračje. Moje vprašanje je torej, ali lahko dobimo rastlinski beljakovinski prah, ki vsebuje vse esencialne aminokisline? Moja raziskava je pokazala, da lahko.

RAZISKOVALNI PROCES. Ker se že več kot desetletje ukvarjam s fitnesom in nutricizmom, sem imela srečo, da mi je kar nekaj podjetij poslalo vzorce. Dva, ki ju želim izpostaviti, sta Naked Nutrition in Nuzest. Naked Nutrition sicer ponuja živalske dodatke (sirotka, kazein, kozji), vendar ima tudi veliko različnih rastlinskih beljakovin. Zdi se, da so njihovi izdelki najčistejši z najmanjšo količino sestavin, kar sem jih kdaj videla v beljakovinskem dodatku. Drugi proizvajalec, ki pa me je preprosto navdušil pa je podjetje Nuzest, ki uporablja zgolj in samo grah kot glavni vir beljakovin v svojih produktih in trdijo, da je njihovEvropski zlati grah najbolj kakovosten na trgu. In ali se vsi ne strinjamo, ko gre za hrano, Evropa premaga ZDA? Samo pomislite na Italijo in Francijo, gurmanski deželi. Poleg vsega pa imajo pri proizvodnji trajnistni vidik in delajo z naravo. Da bi se odločila, katere grahove beljakovine so bile najboljšega okusa, moram reči, da je zmagovalec Nuzest. S pestrostjo okusov, ki jih ponujajo, sem imela vedno občutek, da imam drugačen obrok. Trdijo, da v svojem izdelku nimajo topil ali kemikalij, grah pa dobivajo iz Francije. Je lahko še bolje od tega?

KAKO NASTANE BELJAKOVINSKI PRAH? Ker lahko o tem govorimo na zelo dolg način, bom jaz tukaj poizkusila biti čimkrajša in jedrnata. Vzeli pa bomo za primer sirotkine (izolat sirotke!) in grahove beljakovine, ker so tudi najbolj čiste, ko jih primerjamo z ostalimi živalskimi ali rastlinskimi viri. Ena od prvih razlik, ki sem jih opazila med raziskovanjem, je bila, da je iskanje informacij o sirotki relativno enostavno. Grah, ne toliko. Najverjetneje zato, ker je nekoliko nov v primerjavi z dodatki sirotke. Sirotkine beljakovine, kot vemo, so narejene iz kravjega mleka. Ker le-ta vsebuje kar nekaj za človeško telo škodljivih bakterij, gre skozi postopek pasterizacije. Preprosto povedano, skuhajo ga na 70-80 stopinj C in nato takoj ohladijo na 4 stopinje C, kjer večina bakterij umre. Na tej točki imamo 20 % sirotke in 80 % kazeina. Ker je sirotka stranski proizvod procesa izdelave sira, se tam začne pomemben proces. Za ločevanje sirotke iz kazeina je pasterizirano mleko izpostavljeno encimom. Ostaneta nam 2 stranska produkta v tekočem in trdnem agregatnem stanju. Trdni del se uporablja za sir. Tekoči del je sirotka z nekaj maščob in ogljikovih hidratov. To je naprej obdelano in prečiščeno, da se odstranijo maščobe, ogljikovi hidrati, voda in minerali. Vključenih je veliko strojev in celoten proces je naraven. Zdaj, če bi zaužili ta prašek brez dodatne obdelave za dodajanje okusa in konsistence, bi morda dobili najčistejšo in najbolj koncentrirano različico sirotke. In kar nekaj je produktov na trgu, ki prodajajo sirotko v najčistejši obliki. Vendar je okus tisti, ki mene ni navdušil (beri: kako dober ima lahko okus prečiščeno kravje mleko?). 

Ko govorimo o pridobivanju beljakovin iz graha, je kontaminacija običajno prva stvar, na katero pomislimo. Rastejo v tleh, uporabljajo kisik iz zraka in pridobivajo hranila iz vode. Vse to je lahko močno okuženo, odvisno od lokacije, kjer rastejo. K sreči sem se imela priložnost o tem pogovarjati s Krysto pri Nuzestu in dobila sem več informacij iz prve roke o tem, kako izdelujejo grahove beljakovine v prahu. Stojijo za tem, da v svojih izdelkih ni topil in kemikalij. Ko grahova semena posušijo, jih zmeljejo v moko. Dodajajo vodo in samo vodo. Po ekstrakciji topnih beljakovin in dekantiranju netopnih materialov odstranijo vlakna in topne škrobe. Postopek spremljata pasterizacija in ultrafiltracija. Zadnji korak je sušenje izdelka z rotacijskim razpršilnim sušilnikom. Dodajo naravne arome in sladilo stevia ali taumatin za okus in imamo odličen grahov beljakovinski nadomestek.

 

ZAKLJUČEK. Če primerjamo oba, se postopek ne razlikuje veliko. Oba gresta skozi korake pasterizacije, sušenja, ločevanja dobrega od slabega. Nekatera podjetja bodo v ta postopek vključila topila in kemikalije, zato je pomembno, da dobro preberete seznam sestavin, ko se odločate za nakup beljakovinskih dodatkov. Daljši kot je postopek, čistejši je izdelek in takrat je izdelek tudi cenovno dražji. Pri obeh postopkih pa me je najbolj presenetilo, kaj naredijo z ostanki. Pri sirotki, dejanski rezultat predelave prahu iz surove tekočine, ki je le 20% stranski produkt kravjega mleka, dobimo le 0,7% izolata sirotkinih beljakovin, pri grahovih beljakovinah pa imamo po predelavi 15% grahovega prahu. In to je zaskrbljujoče, saj je sirotka še jedno vodilni vir beljakovinskih praškov. Pri Nuzestu so mi zagotovili, da se njihovi odpadki pretvorijo v bio gorivo ali krmo za živali in da se vsa uporabljena voda prečisti in reciklira.

Upam, da je bil ta članek koristen in informativen. Ne glede na to, za katere beljakovinske dodatke se odločite (sirotko, grah, kozo, riž ali nobenega od dodatkov), znanje o tem ni nikoli slaba ideja. Ker nikoli ne vemo, kako se nam življenje obrne. Najti moramo samo tisto, kar deluje za nas in naše telo.